Danes je ponudba idej zelo velika. Srečujemo jih na vsakem koraku. Med temi idejami so tudi take, ki imajo podobo vere ali pa same pravijo, da so vere. Veliko od njih sploh ne veruje v boga ali pa zgolj do svojega boga nima osebnega odnosa. Mnoge religije so take, da imajo več bogov… neko mnoštvo bogov, ki tvorijo neko celoto. Opazimo lahko, da iz takega načina razmišljanja ali verovanja izhaja tudi poseben način življenja. Kar ljudje verujejo tudi delajo.
So pa tudi verstva, ki so na tem svetu že mnogo let. Najdemo jih na različnih koncih sveta. Ohranila so se zato, ker so zelo močno utemeljena na naravi in povezovanju z naravo in so do določene mere odprta tudi za nadnaravno. Njihova podoba božanskva je zelo drugačna od podobe našega Boga.
Najbližje so nam verstva, ki priznavajo enega Boga. To so vere, ki so danes najbolj prisotne. Poleg krščanstva je še judovstvo in islam.
Cerkev v verah in miselnostih prepoznava, da vse, kar verujejo ni zgolj slabo in ne morem zgolj zavrniti. Z njimi stopamo v dialog in spoznavamo, kako se nekateri ljudje drugače spopadajo z različnimi izzivi življenja. Tu nas lahko vodi neka odprtost in želja po oplemenitenju.
Toda ta odprtost ne sme biti taka, da bi hkrati sedeli na več stolih. Včasih kakšna stvar v krščanstvu pomeni čisto nekaj drugega kot v drugih verah. So vere, ki sicer pravijo, da verujejo v eno božanstvo, a to božanstvo je nekakšna zmes angelov, velikih ljudi, prerokov itd.
Drugih verstev ne zavračamo, do z njimi stopamo v dialog. Ta dialog pa bo dober, če bomo močno zasidrani v tem, kar sami verujemo.
170. Kakšna je povezava med katoliško Cerkvijo in nekrščanskimi verstvi?
Obstaja povezava skupnega izvora in končnega cilja vsega človeškega rodu. Katoliška Cerkev priznava, da vse, kar je v drugih verstvih dobrega in resničnega, prihaja od Boga, je odsev njegove resnice, more pripravljati na sprejem evangelija in voditi k edinosti človeštva v Kristusovi Cerkvi.
