V sredo, 28. 10. 2026, smo se ponovno zbrali v Frančiškovi biblični skupini, kjer nadaljujemo skupno branje in premišljevanje Svetega pisma.
Tokrat smo se vrnili k odlomku o stvarjenju neba in ločevanju voda ter podelili svoje izkušnje iz preteklega tedna. Ustavili smo se ob vprašanju meja in njihovega pomena v našem življenju. Razmišljali smo o tem, da ni vsaka meja nekaj slabega. Ravno nasprotno, meje so pomembne za zdrave odnose, saj nam pomagajo prepoznati, kaj je naša odgovornost in kaj pripada drugim. Omogočajo nam, da spoštujemo sebe in druge ter prevzemamo odgovornost za lastna ravnanja.
Ob simboliki vode smo razmišljali tudi o njenem dvojnem pomenu: voda daje življenje, vendar ga lahko tudi uničuje. Voda je vir življenja in nujna za rodovitnost. Sveto pismo jo pogosto uporablja kot podobo Božjega daru in novega začetka, vendar pa ista voda, ki daje življenje, lahko postane nevarna in uničujoča.
Pogovor nas je popeljal tudi v širši kontekst začetkov krščanstva. Govorili smo o tem, kako je evangelij odprl pot vsem narodom in kakšne napetosti so se ob tem pojavile. Dotaknili smo se tudi odnosa med Staro in Novo zavezo ter pomena evangelija za razumevanje Stare zaveze. Za kristjane je evangelij ključ, skozi katerega beremo Staro zavezo. Kljub temu pa Stara zaveza ostaja Božja beseda z lastno vrednostjo in je nepogrešljiva za razumevanje naše vere.
Na koncu je morda najpomembnejše vprašanje, ki smo si ga zastavili, prav to: ali smo Božjo besedo pripravljeni vzeti zares in zaradi nje kaj spremeniti pri sebi? Mogoče velikih sprememb ne zmoremo narediti takoj, lahko pa se premaknemo vsaj za milimeter. Tudi takšen majhen korak lahko za nekoga pomeni začetek nove poti.
Ema
